povzetek sprememb ZDR-1

1. Bistvene spremembe, ki so posledica implementacije Direktive (EU) 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju besedila: MDDSZ) je dne 23. 6. 2023 na Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije naslovilo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih. Spremembe Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) so deloma posledica implementacije dveh evropskih direktiv, dodatno pa se s predlaganimi spremembami uvaja nekaj novih institutov in večjih sprememb na področju delovnega prava. Gre zgolj za predlog, ki še ni sprejet, posledično pa obstaja možnost, da bo vsebina sprejetih sprememb precej drugačna od vsebine predloga.

Namen zgoraj navedene direktive je v izboljšanju dostopa delavcev do informacij o delovnih pogojih in izboljšanju samih delovnih pogojev. Posledično se s spremembami v ZDR-1 dodaja obveznost delodajalca, da delavca seznani z vsebino splošnih aktov in zavezujočih kolektivnih pogodb; deloma se spreminja določba o obveznih sestavinah pogodbe o zaposlitvi; dodatno se ureja možnost delavca, da, zaradi izboljšanja njegovega položaja ali pravic, po šestih mesecih zaposlitve predlaga spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe ter obveznost delodajalca, da odločitev o predlogu delavca pisno utemelji. Zaradi implementacije direktive je dodana omejitev trajanja poskusnega dela v primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas (sprememba sicer ne predvideva konkretne omejitve trajanja, ampak določa le, da se v pogodbah o zaposlitvi, sklenjenih za določen čas, trajanje poskusnega dela določi sorazmerno trajanju pogodbe in naravi dela). Izrecno je v predlogu navedena tudi prepoved vnosa določbe o poskusnem delu v primeru zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi za isto delo.

 

2. Bistvene spremembe, ki so posledica implementacija Direktive (EU) 2019/1158 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev

Namen druge direktive, ki se prenaša v ZDR-1, je v zagotovitvi enakosti spolov ter spodbujanju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za delavce, ki so starši ali oskrbovalci. Posledično se s spremembami v ZDR-1 uvajajo instituti, ki omogočajo prožne oblike dela in omogočajo dodatne odsotnosti z dela.

S predlogom sprememb ZDR-1 se uvaja nov institut krajšega delovnega časa zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki daje delavcu, ki neguje otroka, starega do 8 let, ali zagotavlja oskrbo, možnost, da predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas; delodajalcu pa nalaga dolžnost, da se do predloga delavca opredeli. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas s krajšim delovnim časom, obstoječa pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas miruje.

Na novo se ureja institut oskrbovalskega dopusta. Ta daje delavcem v posameznem koledarskem letu pravico do petih delovnih dni oskrbovalskega dopusta. Do dopusta je delavec upravičen v primeru nega družinskega člana ali osebe, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Pravica se uveljavlja na podlagi izjave delavca, v kateri navede razloge za upravičenost do odsotnosti, in sicer upravičenca do nege in razloge zanjo. Delodajalec lahko od delavca zahteva dokazila, ki izkazujejo dejstva iz izjave.

 

3. Ostale pomembnejše spremembe

Predlog sprememb ZDR-1 je precej obširen, pri čemer so spremembe deloma redakcijske narave ali pa so namenjene odpravi nejasnosti, zagotovitvi skladnosti med posameznimi členi in podobno. Zaradi obsežnosti sprememb spodaj navajamo zgolj tiste, ki so po našem mnenju pomembnejše oziroma bodo imele na delodajalce največji vpliv. 

Na področju t.i. agencijskega dela se s predlogom omejuje odstotek napotenih delavcev pri uporabniku, in sicer se iz predhodnih 25 % zmanjšuje na največ 15 % števila zaposlenih delavcev pri uporabniku. Medtem ko se trenutno omejitve ne uporabljajo za manjše delodajalce, predlog zanje predvideva omejitev, in sicer v višini 25 %. Nadomestilo za čas predčasnega prenehanja dela pri uporabniku oz. za čas čakanja na delo se po predlogu dviga iz 70 % na 80 %.

S predlogom sprememb se natančneje ureja institut dela na domu, in sicer predlog predvideva možnost dogovora glede dela na domu z aneksom k pogodbi o zaposlitvi (le za obdobje do enega leta); možnost, da delavec poda predlog za delo na domu (v tem primeru mora delodajalec odločitev o predlogu pisno utemeljiti); prav tako je (po vzoru interventne zakonodaje v času koronavirusa) natančneje urejena dolžnost delodajalca grede obveščanja inšpektorata za delo (obseg podatkov, ki jih mora delodajalec sporočiti).

Pomembno se spreminja ureditev postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Skladno s predlogom je veljavnost pisnega opozorila pred odpovedjo skrajšana iz enega leta na šest mesecev (s kolektivno pogodbo dejavnosti se lahko veljavnost podaljša na največ osemnajst mesecev), predlog pa uvaja poseben postopek oziroma pravno varstvo delavca v primeru podanega opozorila. Skladno s predlogom ima delavec možnost izjave o očitanih kršitvah (zagovora), če delavec tako zahteva v roku treh delovnih dni od prejema pisnega opozorila. Delodajalec je dolžan na podlagi izjave delavca v osmih dneh po podani izjavi, sprejeti obrazloženo odločitev o pisnem opozorilu in jo vročiti delavcu. Prav tako je potrebno opozoriti na spremenjen rok za podajo odpovedi iz krivdnega razloga za primer, ko se delavcu očita kršitev prepovedi spolnega ali drugega nadlegovanja ter trpinčenja. V tem primeru je objektivni rok za podajo odpovedi dvanajst mesecev od kršitve, medtem ko se subjektivni rok ne spreminja (enako velja tudi za objektivni rok za izredno odpoved iz tega razloga).

Predlog ZDR-1 dodatno ureja institut zadržanja učinkovanja odpovedi za predstavnike delavcev. Po predlogu se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve v sporu na prvi stopnji. Delodajalec lahko v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi predstavniku delavcev prepove opravljati delo, ki ni povezano z opravljanjem funkcije predstavnika delavcev, vendar mu mora v tem času zagotavljati nadomestilo plače v višini 80 % osnove. Posebno varstvo predstavnikov delavcev je predvideno tudi s spremenjeno ureditvijo instituta sodne razveze, ki je po predlogu v primeru nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi predstavnika delavcev možna le s soglasjem delavca.

Predlog uvaja spremembe tudi na področju izplačila regresa. Trenutno veljavni ZDR-1 namreč ne določa rokov za izplačilo regresa za primer zaposlitev oziroma prenehanje zaposlitev med koledarskim letom. Predlog tako določa, da je v primeru, ko delavcu pogodba o zaposlitvi preneha pred 1. junijem, rok za izplačilo regresa ob izplačilu zadnje plače; če delavec sklene pogodbo o zaposlitvi po 1. juliju, pa je regres potrebno izplačati ob izplačilu prve plače.

Skladno s predlogom sprememb se na novo ureja subsidiarna odgovornost v primeru izvajanja storitev preko podizvajalcev. Če delodajalec, ki je podizvajalec, delavcem ne zagotavlja plače v skladu z veljavno zakonodajo, predlog ZDR-1 predvideva subsidiarno odgovornost pogodbenika, katerega neposredni podizvajalec je delodajalec.

Še en povsem nov institut, ki ga predvideva predlog sprememb, je pravica do odklopa. S to pravico se zagotavlja, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela ne bo na razpolago delodajalcu. Za dosego tega namena je dolžan delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe in o njih obvestiti delavce. Predlog predvideva tudi obrnjeno dokazno breme za primer, ko delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da delodajalec delavcu ni zagotavljal pravice do odklopa.

Predlog sprememb ZDR-1 tudi znižuje obseg polnega delovnega časa na način, da predvideva, da se lahko pri delodajalcu kot polni delovni čas določi tudi čas, ki je krajši od 40 ur tedensko, vendar ne manj kot 30 ur tedensko (sedaj je omejitev 36 ur tedensko).

Pravica do tedenskega počitka se s predlogom ureja na način, da ima delavec v obdobju enega koledarskega meseca pravico do vsaj enega obdobja tedenskega počitka v trajanju 48 neprekinjenih ur.

Na podlagi novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, je predlog sprememb predvidel tudi podaljšanje obdobja za koriščenje letnega dopusta za delavce, ki so dalj časa odsotni z dela (zaradi bolezni, poškodbe, materinskega oz. starševskega dopusta itd.). Po sedaj veljavni ureditvi je v teh primerih koriščenje letnega dopusta možno do 31. decembra naslednjega leta, predlog pa možnost koriščenja podaljšuje do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta (predvideno je torej podaljšanje iz dvanajstih na petnajst mesecev).

Deloma se s predlogom spreminjajo tudi določbe o disciplinski odgovornosti, in sicer v primeru, da gre za kršitev iz 7. člena ZDR-1 (prepoved nadlegovanja in trpinčenja). V tem primeru mora delodajalec po predlogu odločitev o disciplinski odgovornosti delavca sprejeti najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je izvedel za kršitev oziroma najkasneje v dvanajstih mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Prav tako se spreminja rok za zastaranje izvršitve disciplinske sankcije – ta zastara v 30 dneh po poteku roka iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.

Pomembna novost predloga sprememb ZDR-1 je ureditev pravic delavcev, ki so žrtve nasilja v družini. Skladno s predlogom sprememb se za žrtev nasilja v družini (ki posledično uživa posebno varstvo) šteje oseba, ki je v zadnjih dveh letih doživela eno od oblik nasilja v družini, opredeljenih v zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, je nasilje prijavila na policijo ali Center za socialno delo, postopki v zvezi z nasiljem in odpravljanje posledic nasilja pred institucijami pa še niso končani, kar žrtev dokazuje s potrdilom Centra za socialno delo, sodišča in drugih institucij. V povezavi s to novo kategorijo posebej zaščitenih delavcev predlog predvideva več sprememb.

• Predviden je nov institut, ki ureja pravico do krajšega delovnega časa žrtev nasilja v družini. Za to kategorijo je predvideno, da ima delavec pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če z ZDR-1 ni drugače določeno, ter na podlagi posebnih predpisov pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.
• Za žrtve nasilja je predvideno tudi posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, in sicer brez izjem (predlog varstva ne določa le za posamezne odpovedne razloge, ampak na splošno določa, da delodajalec tej kategoriji delavcev ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, niti opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oz. za zaposlitev novega delavca). Delavec varstvo uveljavlja na podlagi potrdila Centra za socialno delo, ki ni starejše od dveh let.
• Dodatno predlog sprememb predvideva pravico do odsotnosti za žrtve nasilja v družini, in sicer v trajanju do desetih dodatnih delovnih dni plačane odsotnosti v posameznem koledarskem letu v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov na institucijah ter odpravljanja posledic nasilja v družini (delavec je dolžan o odsotnosti predhodno obvestiti delodajalca in predložiti potrdilo CSD o obravnavi zaradi nasilja v družini).
• Predlog sprememb ZDR-1 dodatno določa, da se lahko delavcu, ki je žrtev nasilja v družini, opravljanje dela preko polnega delovnega časa, neenakomerna razporeditev ali začasna prerazporeditev delovnega časa ali razporeditev na nočno delo odredi samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.

Pomembna sprememba ZDR-1, ki izhaja iz predloga sprememb, se nanaša tudi na ureditev zastaranja terjatev iz delovnega razmerja. Zastaralni rok petih let namreč po novem predlogu velja tudi v primeru, če delavcu ni bila izročena pisna pogodba o zaposlitvi in delavec zatrjuje obstoj delovnega razmerja na podlagi obstoja elementov delovnega razmerja ter uveljavlja denarne terjatve iz tega razmerja po njegovem prenehanju.

Manjša, a zelo pomembna in dobrodošla je predlagana sprememba 116. člena ZDR-1, skladno s katero delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, po novem predlogu delovno razmerje preneha z iztekom zadnjega dne odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe (in ne kot sedaj, ko je določeno, da delovno razmerje preneha »z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo«, kar je v praksi pri odjavah delavcev iz obveznih zavarovanj povzročalo številne težave).