SPREMEMBE ZDR-1

Bistvene spremembe ZDR-1 glede na ZDR-1D, ki so začele veljati dne 16. 11. 2023

1/ Dodani sta dve obvezni sestavini pogodbe o zaposlitvi, in sicer:

• določilo o plačilu dodatkov  ter
• določilo o usposabljanju, ki ga zagotovi delodajalec,

pri čemer pa se lahko glede obeh pogodba sklicuje na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

 

2/ Pravica delavca, da predlaga spremembo pogodbe o zaposlitvi oz. sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi izboljšanja pogojev dela:

• delavec lahko tak predlog poda po poteku šestih mesecev od sklenitve pogodbe o zaposlitvi oziroma po poteku poskusnega dela, ko traja dlje kot šest mesecev;
• delodajalec mora po prejemu takega predloga delavca pisno utemeljiti svojo odločitev najkasneje v 30 dneh, pri čemer se le-ta delavcu lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec;
• če delavec delodajalcu ponovno poda enak predlog, mora delodajalec pisno utemeljiti svojo odločitev le, če je od predhodno podanega predloga preteklo najmanj eno leto.

 

3/ Sprememba roka za vrnitev na delu po prenehanju razlogov za suspenz:: delavec se je dolžan na delo vrniti v petih delovnih (in ne več koledarskih) dneh. 

 

4/ Sprememba višine nadomestila plače za čas predčasnega prenehanja dela pri uporabniku, oziroma za čas, ko delodajalec za zagotavljanje dela delavcu ne zagotavlja dela pri uporabniku, in sicer le-to ne more biti nižje od 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena tega zakona (prej 70 odstotkov minimalne plače).

 

5/ Uvedba možnosti dela s krajšim delovnim časom zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja:

• delavec, ki neguje otroka, starega do osem let, ali zagotavlja oskrbo družinskemu članu ali osebi, s katero živi, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas;
• delodajalec mora svojo odločitev o takem predlogu delavca pisno utemeljiti v 15 dneh, pri čemer se pisna utemeljitev lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec;
• če delodajalec predlogu delavca ugodi, skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pri čemer v takem primeru delavcu, ki je sicer že zaposlen pri delodajalcu za nedoločen čas, v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

 

6/ Uvedba možnosti dela s krajšim delovnim časom za žrtve nasilja v družini:

• delavec, ki je žrtev nasilja v družini, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini;
• delodajalec mora svojo odločitev pisno utemelji najkasneje v 15 dneh, pri čemer se pisna utemeljitev lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec;
• če delodajalec predlogu delavca ugodi ima delavec, ki dela krajši delovni čas in je žrtev nasilja v družini, pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, če z zakonom ni drugače določeno, ter pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, če zakon tako določa.

 

7/ Uvedba pravice delavca, da predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, pri čemer mora delodajalec mora svojo odločitev glede takega predloga pisno utemeljiti najkasneje v 15 dneh, pisna utemeljitev pa se ahko pošlje po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

 

8/ Novosti v postopku izdaje pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga:

• splošna veljavnost opozorila je skrajšana z enega leta na šest mesecev, v primeru drugačne ureditve v kolektivni pogodbi pa na maksimalno osemnajst mesecev (prej dve leti);
• na pisno zahtevo delavca, ki jo ta lahko poda v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila, mu mora delodajalec omogočiti, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in ne daljši od 30 dni, o očitanih kršitvah izjavi (v nadaljnjem besedilu: izjava o očitanih kršitvah), razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči;
• v postopku zagovora, v katerem se lahko delavec izjavi o očitanih kršitvah, lahko po pooblastilu delavca sodeluje sindikat, če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik ali druga oseba, ki jo delavec pooblasti;
• odločitev o pisnem opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora biti podana v osmih dneh po podani izjavi o očitanih kršitvah, izražena v pisni obliki, obrazložena in vročena delavcu.

 

9/ Dodan je razlog za redno odpoved, ki se šteje kot neutemeljen, in sicer:

• opravljanje dela na domu ali s krajšim delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ali predlog za tak način opravljanja dela,
• poleg tega pa je na novo določeno, da delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca, če bi bilo prenehanje delovnega razmerja posledica uveljavljanja pravic pri delodajalcu.

 

10/ Bistveno zmanjšano plačilo za delo ni več razlog za izredno odpoved na strani delodajalca.

 

11/ Po preteku 12 mesecev od objave sprememb začne veljati še nova ureditev glede zadržanja učinkovanja odpovedi predstavniku delavcev:

• v primeru  uveljavljanja nezakonitosti odpovedi v sodnem postopku, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev;
• delodajalec lahko v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do izvršljive arbitražne odločitve oziroma do odločitve sodišča na prvi stopnji prepove predstavniku delavcev opravljati delo, ki ni povezano z opravljanjem funkcije predstavnika delavcev, vendar mu mora v tem času zagotavljati nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena tega zakona;
• delodajalci in sindikati lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti vzpostavijo sklad, ki bo namenjen povračilu izplačanih nadomestil plače za čas prepovedi opravljanja dela v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, ko sodišče na prvi stopnji ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito.

 

12/Spremenjen je dan prenehanja delovnega razmerja delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe delovno razmerje mu preneha z iztekom zadnjega dne odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe (in ne več z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo), najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.

 

13/ Na novo je omejeno trajanje poskusnega dela, če se poskusno delo določi v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, in sicer se trajanje poskusnega dela določi sorazmerno trajanju te pogodbe in naravi dela, pri čemer je še izrecno določeno, da v primeru, če se sklene nova zaporedna pogodba o zaposlitvi za določen čas za isto delo, le-ta ne sme vključevati poskusnega dela.

 

14/ Na novo je določeno, da delodajalec brez pisnega soglasja delavca poleg izplačila plače (že doslej), ne sme zadržati niti povračila stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavcu.

 

15/ Pravica do odklopa delavca:

• delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu in v ta namen v roku enega leta od uveljavitve teh sprememb sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje;
• ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, o sprejetih ukrepih pa mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije);
• če ukrepi iz prejšnje alineje niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni;
• če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku, le-ta mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti;
• če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način,
• če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je dokazno breme na strani delodajalca.

 

16/ Določen je rok, v katerem mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev, če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, in sicer mora to storiti najkasneje v 15 dneh, pri čemer se pisna utemeljitev lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

 

17/ Podaljšano je obdobje, v katerem ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, in sicer do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerem je sicer možen prenos letnega dopusta (tako je na primer dopust za leto 2022 v navedenih primerih mogoče koristiti do 31.3.2024).

 

18/ Oskrbovalski dopust

• delavec je upravičen do petih delovnih dni oskrbovalskega dopusta v posameznem koledarskem letu v primeru oskrbe;

• do odsotnosti z dela iz prejšnje alineje je delavec upravičen v primeru potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana (zakonec oziroma zunajzakonski partner, otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, starši – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj) ter ali osebe, s katero živi v istem gospodinjstvu, kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju;
• delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi oskrbovalskega dopusta delodajalca obvestiti o razlogu za odsotnost z dela pred nastopom odsotnosti, če pa zaradi objektivnih okoliščin odsotnosti to ni mogoče, mora delavec delodajalca obvestiti najpozneje v treh delovnih dneh po nastopu odsotnosti;
• delavec pravico do oskrbovalskega dopusta uveljavlja z izjavo, v kateri navede razloge za upravičenost do odsotnosti, in sicer upravičenca do nege in razloge zanjo, k čemur priloži dokazila, ki izkazujejo dejstva iz izjave, dokazila pa lahko vsebujejo nujno potrebne osebne podatke upravičenca do nege.

 

19/ Pravica do odsotnosti delavca, žrtve nasilja v družini:

• delavec, žrtev nasilja v družini, je upravičen do petih delovnih dni plačane odsotnosti z dela v posameznem koledarskem letu v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini;
• delavec, žrtev nasilja v družini, mora v primeru plačane odsotnosti z dela iz prejšnjega odstavka najpozneje tri delovne dni pred nastopom odsotnosti o tem obvestiti delodajalca, pri čemer mora ob obvestitvi delavec delodajalcu predloži tudi potrdilo centra za socialno delo o izdelani oceni o ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na policijo ter dokazilo o urejanju zadev iz prejšnjega odstavka.

 

20/ Izrecno je na novo določeno, da čas izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, na katerega je delavec napoten s strani delodajalca, se šteje v delovni čas.

 

21/ Tako o začetku in načinu izrabe krajšega delovnega časa zaradi izrabe starševskega dopusta ali oskrbe ali starševskega dopusta mora delavec delodajalca obvestiti v 30 dneh pred začetkom izrabe teh pravic, razen če zakon, ki ureja starševski dopust, ne določa drugače.

 

22/ Varstvo delavcev, žrtev nasilja v družini

• delavci, žrtve nasilja v družini, imajo pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju;
• delavec, žrtev nasilja v družini, po tem zakonu je oseba, ki je v zadnjih dveh letih doživela eno od oblik nasilja v družini, opredeljenih v zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, je nasilje prijavila na policijo ali center za socialno delo, postopki v zvezi z nasiljem in odpravljanjem posledic nasilja pa še niso končani, kar žrtev dokazuje s potrdilom centra za socialno delo o izdelani oceni o ogroženosti zaradi nasilja v družini, sodišča in drugih institucij, pri tem pa zaradi učinkovitejšega sodelovanja v postopkih, ki povečujejo njeno varnost, uživa posebno varstvo;
• v primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nasilja v družini po tem zakonu je dokazno breme na strani delodajalca;
• delodajalec mora delavcem, žrtvam nasilja v družini, omogočiti lažje usklajevanje poklicnih obveznosti in obveznosti, ki izhajajo iz urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini;ž
• delavcu, žrtvi nasilja v družini, se lahko naloži opravljanje dela preko polnega delovnega časa, neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas ali se ga razporedi na nočno delo samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.

 

23/ V primerih, ko je delavec začasno napoten na delo v tujino, mora pogodba o zaposlitvi poleg dosedanjih obveznih sestavin po novem vsebovati še določila o:

• plačilu za delo, do katerega je delavec upravičen v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja, in valuti, v kateri se plačilo za delo izplačuje in
• povezavi na enotno uradno nacionalno spletno mesto.

 

24/ Delavcu, ki ga tuji delodajalec napoti na začasno delo v Republiko Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu, če je to za delavca ugodneje, mora delodajalec zagotoviti pravice po predpisih Republike Slovenije in po določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki urejajo:

− delovni čas,

− odmore in počitke,

− nočno delo,

− minimalni letni dopust,

− plačilo za delo,

− pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost

zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku,

− varnost in zdravje pri delu,

− posebno varstvo delavcev in

− zagotavljanje enakopravnosti.

 

25/ Skrajšan je delovni čas otrok, mlajših od 15 let starosti, ki opravljajo lažje delo v času šolskih počitnic, in sicer le-to ne sme trajati več kot šest (prej sedem) ur dnevno in 30 (prej 35) ur na teden, poleg tega pa je dodatno določeno, da je otrokom, ki opravljajo lažja dela v času šolskih počitnic, treba v času šolskih letnih počitnic zagotoviti najmanj dva tedna neprekinjenega počitka.